Nevoščljivost

     Bil je samotar, človek velikega razločevanja, ki bi rad prebival v nekem samotarskem naselju, pa ni našel celice. Ko je neki drugi starec, ki je imel na razpolago eno prazno celico, zvedel, kaj želi samotar, ga je prosil, naj pride in se nastani v njej, dokler ne bo našel druge. Samotar je prišel in se vselil. Menihi so ga začeli obiskovati, kakor bi bil gost, in mu prinašati, kar je kdo mogel. On jih je sprejemal in gostil. 

    Toda starca, ki mu je dal celico, je začela mučiti nevoščljivost in je začel govoriti slabo o njem: "Toliko let sem živel tu in gojil težko askezo, toda nihče ni prihajal k meni, ta slepar pa je tu par dni in vse hodi k njemu!" Reče svojemu učencu: "Pojdi in mu reci: 'Pojdi odtod, ker potrebujem celico.'"

     Toda učenec je šel k samotarju in mu rekel: "Moj oče sprašuje, kako si."          

     Odgovori mu: "Reci mu, naj moli zame, ker me boli želodec." 

     Učenec se vrne k njemu, ki ga je poslal in pravi: "Samotar je rekel: 'Odkril sem drugo celico in bom odšel.'" 

     Po dveh dneh spet reče učencu: "Pojdi in mu povej, da če ne odide, pridem jaz in ga naženem s palico." 

     Učenec se vrne k samotarju in mu reče: "Moj oče je zvedel, da si bolan; to ga je potrlo, zato me je poslal, da te obiščem." 

    Ta mu je odgovoril: "Povej mu, da se zavoljo njegovih molitev že počutim dobro." 

     Učenec se vrne k starcu in mu pravi: "Dejal je: 'Počakaj do nedelje in če Bog da, bom odšel.'"

     Pride nedelja in samotar je še vedno v celici. Starec torej vzame palico in gre z namenom, da ga premlati in vrže ven. Ko se odpravlja, mu reče učenec: "Grem pred teboj, če slučajno niso tam bratje, da se ne pohujšajo." Starec mu dovoli.     

     Učenec teče naprej in reče samotarju: "Moj oče prihaja, da te obišče in pogosti v svoji celici." 

     Ko samotar vidi ljubezen starca, mu gre naproti, od daleč naredi metanio (globok priklon) in pravi: "Prihajam k tvoji svetosti, oče. Nikar se ne trudi."

     Bog, ki je videl delo učenca, je tedaj dal starcu skesanost v srce. Vrgel je palico stran in stekel, da bi samotarja objel. Ko ga objame, ga pelje v svojo celico, kot da se ni nič zgodilo. Pozneje reče učencu: "Ali mu nisi rekel ničesar od tega, kar sem ti naročil?" 

     Odgovoril je: "Ne." 

     Ob tej besedi se je starec močno razveselil in razumel, da je nevoščljivost prihajala od sovražnika. Padel je učencu k nogam in mu dejal: "Odslej si ti moj oče in jaz tvoj učenec. S tem, kar si storil, si rešil najini duši."