Ali me ljubiš?

    

     Pogreb mlade, še ne štiridesetletne žene. Vstajenjski dogodek. Velika množica vseh, ki so jo imeli radi in jim je bila blizu.
     Nekaj let po poroki, ko se mlade žene pogosto vrnejo od zdravnika z veselo novico o novem življenju, se je pokojnica vrnila z napovedjo trpljenja: rak. Štiri, pet let med domom in bolnico, med tesnobo in upanjem, v molitvi, zaupanju, utrjevanju prijateljstva in bližine z mnogimi. Čas bojev, preizkušnje, rasti v veri in izročanju Očetu, nje in njenega zvestega moža, njenih domačih. Ona, ki je sama potrebovala tolažbo, je tolažila druge. Dva dni po božiču je dotrpela.
     Med pogrebno mašo je kratko spregovoril tudi njen mož in med drugim dejal: "V času bolezni jo je Jezus vprašal: 'Ali me ljubiš?' Ona je odgovorila in vedno znova odgovarjala: 'Gospod, ti veš, da te ljubim.'"
     Te besede so se mi vtisnile v srce. Močna, globoka izpoved ljubezni. Jezus sprašuje po ljubezni v času preizkušnje, bolezni, zapuščenosti ... "Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast!" poje Visoka pesem.   

Skriti Stres

     Vsaj enkrat na mesec me pot zanese v Konzorcij, knjigarno Mladinske knjige na Slovenski cesti v Ljubljani, blizu Name. To se je zgodilo tudi včeraj. Kot ponavadi sem najprej zavil na filozofski oddelek. Nisem nek velik filozofski tip, a v družbi zaljubljencev v modrost se morda tudi mene prime kaj modrosti.
     "Dober dan."
     "Dober dan," odgovori prijazni urednik in vodnik po tem oddelku knjigarne. "A lahko kaj pomagam?" vpraša kot običajno.
     "Hvala, bom samo malo pogledal ... Pa vendar, a je kaj novega?"
     "Ja, tukaj," reče ustrežljivo in mi pokaže par najnovejših knjig, med njimi sem si zapomnil le Kako brati Kapital? Glej ga zlomka, tale bradati Karl pa spet postaja popularen," sem si mislil, ko sem se še malo razgledal po policah. Na eni je bilo vse rdečezvezdnato, kot bi bil v kakšnem muzeju marksizma.
    Stopil sem k polici, kjer so knjige Kud Logosa, tam pogosto najdem kaj dobrega. Tudi tokrat sem bil vesel njihove novosti: Maksim Spoznavalec, Kaj je krščanstvo?, izbrani kratki spisi (uvod in prevod Gorazd Kocijančič). Brez premisleka sem knjigo vzel za svojo (prej jo bom seveda še moral plačati!), saj sta mi ljuba tako avtor knjige kot prevajalec.
     Ko sem zadovoljen že odhajal, pa sem se spomnil, da je pred par tedni izšel Filozofski leskikon škofa dr. Antona Stresa. Ker leksikona ni bilo nikjer videti, sem vprašal prodajalca, če ga že imajo.
     "Seveda," je dejal in stopil k bližnjemu predalu, ga potegnil ven (videti je bilo, da so v njem površno zložene knjige, ki morda ne grejo v promet, pa jih tam hranijo), in mi izročil izvod leksikona. Precej zajetna, težka knjiga, čez 1000 strani. Malo sem jo prelistal, prebral eno zadnjih gesel Žižek Slavoj (zanimalo me je namreč, kaj moj nekdanji profesor filozofije piše o tem popularnem slovenskem filozofu).
     Leksikon sem hvaležno vrnil uredniku oddelka in ta ga je urno vrnil v tisti skrivni predal. Ko sem odhajal, me je obhajalo rahlo čudenje, neki občutek, da bi takšno filozofsko delo vendarle moralo biti na kakšnem bolj vidnem mestu. No, morda pa se v Mladinski knjigi zavedajo dragocenosti tega leksikona in ga kot neki svetopisemski kodeks iz 6. stoletja hranijo na varnem, da ga ne uniči svetloba ali neprimerna toplota.
     Kakorkoli že, v torbi sem imel Maksima Izpovedovalca (iz 6. stoletja) in bil vesel, da bom praznične dni lahko preživel tudi v njegovi družbi.