Pogreb mlade, še ne štiridesetletne žene. Vstajenjski dogodek. Velika množica vseh, ki so jo imeli radi in jim je bila blizu.
Nekaj let po poroki, ko se mlade žene pogosto vrnejo od zdravnika z veselo novico o novem življenju, se je pokojnica vrnila z napovedjo trpljenja: rak. Štiri, pet let med domom in bolnico, med tesnobo in upanjem, v molitvi, zaupanju, utrjevanju prijateljstva in bližine z mnogimi. Čas bojev, preizkušnje, rasti v veri in izročanju Očetu, nje in njenega zvestega moža, njenih domačih. Ona, ki je sama potrebovala tolažbo, je tolažila druge. Dva dni po božiču je dotrpela.
Med pogrebno mašo je kratko spregovoril tudi njen mož in med drugim dejal: "V času bolezni jo je Jezus vprašal: 'Ali me ljubiš?' Ona je odgovorila in vedno znova odgovarjala: 'Gospod, ti veš, da te ljubim.'"
Te besede so se mi vtisnile v srce. Močna, globoka izpoved ljubezni. Jezus sprašuje po ljubezni v času preizkušnje, bolezni, zapuščenosti ... "Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, silna kakor podzemlje ljubezenska strast!" poje Visoka pesem.