sreda, 21. oktober 2015

V veliko večji meri

     "Vendar pa z milostnim darom ni tako kakor s prestopkom. Če so namreč zaradi prestopka enega umrli mnogi, sta se v veliko večji meri razlila na mnoge Božja milost in dar, po milosti enega človeka, Jezusa Kristusa. ... Kajti če je smrt zaradi enega prestopka zakraljevala po enem, bodo tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, toliko bolj kraljevali v življenju po enem, Jezusu Kristusu. ... Toda kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost ..." (Rim 5,15.17.20).

 

     Včeraj smo pri maši brali gornje vrstice iz Pavlovega pisma Rimljanom. Posebej so me nagovorile besede, ki sem jih podčrtal. Kaj pomeni "v veliko večji meri, toliko bolj, veliko bolj"? Vsi hrepenimo, da bi razumeli in doživljali ta "veliko bolj", to "večjo mero" daru ali milosti, ki se nam je zgodila v Jezusu Kristusu. V našem vsakdanu se namreč zdi, da bolj čutimo in doživljamo moč prestopka, skušnjav, greha, sužnosti, manj pa moč milosti.

     Zdi se mi, da je v Pavlovih izrazih (poudarjenih zgoraj) skrita vsa skrivnost naše krščanske duhovnosti, vsa moč Božje ljubezni. In želja je, da bi bili deležni te moči prav v trenutkih svoje krhkosti, preizkušenj, skušnjav, potrtosti. Da bi v takšnih trenutkih računali na veliko, pomnoženo, zvrhano mero Božje milosti in daru.