»Kakor
je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas. Ostanite v moji
ljubezni!« (Jn
15,9).
Kaj
pomeni »ostati« v ljubezni? Pomeni, da smo v stiku z notranjimi
viri ljubezni, iz katerih lahko nenehno zajemamo. »Ostati« govori o
počitku, ki nas prenavlja, o domačnosti, ki daje rodovitnost.
Notranji viri so povezani s temeljnim občutjem, s temeljno
gotovostjo, da smo vredni, da smo dragoceni. Vsi imamo globoko
potrebo po tem občutju, da smo dragoceni, da nekaj veljamo. V
Stalkerju, filmu Andreja Tarkovskega, se eden izmed protagonistov
sprašuje: “Briga
me človeštvo. V vsem človeštvu me zanima ena sama oseba: jaz. Ali
kaj veljam ali pa sem taka ničla, kot vsi ostali?”
Do
te temeljne gotovosti o lastni vrednosti ne moremo priti, če
izhajamo samo iz sebe. Za to potrebujemo nek »ti«. Ob nekom drugem
se razvija zavest, da smo dragoceni. A kaj, če so naše izkušnje na
človeški ravni samo negativne? Naše srce ni odvisno od človeškega
»ti«. Gotovo, Bog nam vedno pošilja ljudi, ob katerih spoznavamo,
da smo dragoceni. A je hkrati tudi res, da nam drugi človek nikoli
ne more do konca izpolniti globoke potrebe po ljubljenosti,
sprejetosti. Če mislimo, da je to mogoče, nas to drago stane. Le
Gospod je tisti, ki lahko na najgloblji ravni poteši našo žejo po
ljubezni. Zato nas vabi: »Ostanite v moji ljubezni.«
Ostanite v moji ljubezni! … To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno (Jn 15,9.11). Jezus želi pripeljati vsakega od nas do polnosti veselja, ki ga On živi skupaj z Očetom - govori o medsebojni ljubezni med njim in Očetom. V tej ljubezni ostaja tako, da je Očetu poslušen. Podobno je z ljubeznijo med nami in Jezusom. V njej ostajamo tako, da smo mu zvesti. Jezus na nas ne gleda kot na služabnike, temveč kot na prijatelje. …Želi nam dati nekaj večnega, podobno kot pravi misel: "Kdor ima ljubezen, ima zmeraj nekaj, kar lahko da!".... Nagovarja in vabi nas, odgovoriti pa moram jaz sam. Gre tudi za odgovornost za to, kar sem prejel: za ljubezen. Prav odgovornost za nekaj in odgovornost za nekoga (mene in mojega bližnjega) naredita moje življenje polno… Dokler se izogibam odgovornosti, živim v prazno in sem nezadovoljen, brezvoljen…. Ko pa izberem v življenju odgovornost in zaradi nje tudi trpim, vem, da je moje življenje polnokrvno in smiselno.
OdgovoriIzbrišiKakor nas v zgodbi o Malem princu njen avtor Antoine de Saint-Exupery skozi usta lisice, ki govori Malemu princu pouči: "Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja vrtnica tako dragocena."… in doda: "Ljudje so to resnico pozabili," … "Toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico." Ker je Mali princ odgovoren za vrtnico, je njegovo življenje izpolnjeno, čeprav nima drugega kot le vrtnico. 'Trik' odgovornosti torej, ki pa ni trik … "Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja vrtnica tako dragocena."…te besede veljajo za vsakega izmed nas…
Odgovorimo Gospodu in ostanimo z Njim, da bi lahko obrodili sad, ki bo ob svojem času pognal globoke korenine. Naj nam ne bo žal časa – ki je tako in tako Njegov čisto zastonjski dar vsakomur med nami. Ostajajmo in ostanimo z Njim, največjim in nenadkriljivim Učiteljem…
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiKako hvaležna sem za vse "ti", ki sem jih doživela in jih doživljam v življenju! Kolikokrat se ne zavem te silne obdarjenosti od Boga in od človeka. Redno prosimo Svetega Duha, naj nas spominja na to veliko vrednost. Kolikokrat mi po bližnjem vsak dan reče "ti" Bog sam...
OdgovoriIzbriši