Dostojevski

Na današnji dan, 9. februarja 1881, je umrl ruski pisatelj Fjodor M. Dostojevski. V sobi, kjer je ležal na parah, sta bili na steni dve podobi Božje Matere Marije, ki ju je imel Dostojevski zelo rad in sta bili vedno v njegovi sobi. Ena je bila ruska ikona Bogorodice Priprošnjice, druga pa Raffaellova Madonna Sistina (glej sliko).

Svojevrstno je Dostojevski upodobil Božjo Mater Marijo v opisu Sonje, v romanu Zločin in kazen. Proti koncu romana je Sonja obiskovala kaznjence v Sibiriji, med katerimi je bil tudi Raskolnikov. Dostojevski opiše Sonjo takole:

Še nekega vprašanja (Raskolnikov) ni mogel rešiti: zakaj so vsi tako vzljubili Sonjo? Prilizovala se jim ni; srečevali so jo poredko, samo včasih na delu, kadar je prišla za trenutek, da ga vidi. Vendar so jo že vsi poznali in tudi vedeli, da je prišla za njim; vedeli so, kako živi in kje. Denarja jim ni dajala, kakih posebnih uslug jim ni izkazovala. Samo enkrat, o božiču, je prinesla dar za vso kaznilnico: piroge in pogače. Toda polagoma so se vzpostavili med njimi in Sonjo nekateri tesnejši stiki: pisala jim je pisma za domače in jih oddajala na pošto. Njihovi sorodniki in sorodnice, ki so prihajali v mesto, so po njihovem naročilu izročali Sonji stvari in celo denar zanje. Njihove žene in ljubice so jo poznale in hodile k njej. In kadar je prišla k Raskolnikovu na delovišče in je srečala skupino kaznjencev, ki so šli na delo, so vsi snemali kape in jo pozdravljali: »Matuška Sofja Semjonovna, mati ti naša nežna, ljubeča!« so pravili ti grobi, žigosani katoržniki temu majcenemu in suhljatemu bitju. Sonja se je smehljala in ozdravljala in vsem je bilo všeč, kadar se jim je smehljala. Všeč jim je bila celo njena hoja, obračali so se za njo, da so videli, kako hodi, in jo hvalili; hvalili so jo celo zato, ker je bila tako majhna, in jo hvalili kar tako, ne da bi vedeli zakaj. K njej so se hodili celo zdravit.