Težko se je predati ljubezni

     Težko se je predati ljubezni, pogosto jo je težko sprejeti. Človeka je strah sprejeti ljubezen, ker se boji vezi, odvisnosti, boji se izgubiti svobodo.
     V Žrtvovanju, zadnjem filmu Andreja Tarkovskega, je to misel izrazila Adelaide, žena glavnega junaka Aleksandra. Iz njenega izkustva razočaranja v zakonu je v trenutku krize prišla tale izpoved: "Oh, ljubi Bog! Zakaj vedno počnemo vse nasprotno od naših želja? Vedno. Ljubila sem enega moškega... in se poročila z drugim. Zakaj? ... Ne. Mislim, da zdaj vem. Preprosto si ne želimo, da bi bili odvisni od kogarkoli. (...) Iz nekega razloga sem se vedno upirala. Borila sem se proti nečemu. Branila sem se, kot bi imela v sebi nekoga, ki mi govori: 'Nikomur se ne predaj ... z ničemer se ne strinjaj ... sicer boš umrla!' Ljubi Bog, kako neumni smo! Da. Končno razumem, čeprav je malce pozno."
     Bojimo se sprejeti ljubezen in se ji predati - ljubezen, ki prihaja od človeka in ljubezen od Boga. Človeška je resda krhka, hitro lahko postane posesivna, domišljava, zahtevajoča. A Božja nikoli. Nikoli ne zasužnji. Vez, ki jo ustvari Božja ljubezen, je vedno osvobajajoča, nežna, blaga. Ni se je treba bati, ničesar nam ne bo vzela, lahko se ji prepustimo. "Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega ..."

                                          iz filma Žrtvovanje