Mislila je, da je vrtnar. A je bil Jezus. Tolikokrat mislimo ali se nam zdi, da je to, kar vidimo na površini, vse! Ne vidimo globlje. Ne zaznamo, da se nam v vsem razodeva Kristus, Vstali. Kakor Mariji Magdaleni, kakor učencem po vstajenju.
Gremo po cesti, približa se nam umazan, vinjen moški, mislimo, da je klošar. A je Jezus, ubog in ponižan.
Mati pripravi kosilo in pokliče družino, naj pride k mizi. Zdi se, da je le skrbna, ljubeča mati. A se v njej razodeva Jezus, ki pravi svojim 'otrokom' (učencem po vstajenju): "Pridite jest!" (Jn 21,12).
V skupnosti smo pri zajtrku, prepiramo se o - kakor običajno - neskončno pomembni temi. Zdi se, da je eden pametnejši od drugega, vsaj tako misli vsak o sebi. A smo podobni dvanajsterim, ki so se med zadnjo večerjo prerekali, kateri izmed njih se zdi največji. In Jezus nam govori, da kdor hoče biti največji, naj bo vsem služabnik.
Nekoga ne moremo sprejeti, ker je nemogoč. Le kako more biti tako težak, si mislimo. A v njem se nam razodeva Gospod, preizkušan in trpeč.
Gospod, odpri nam oči, razodeni se nam v majhnih, vsakdanjih stvareh, saj vse govori o Tebi!
Ob prebiranju tega zapisa me je srce spomnilo na izredno bogat in lep odlomek iz Malega princa avtorja Antoine de Saint-Exuperya.
OdgovoriIzbrišia... Mali princ je le literarni lik, ki pokaže, kako življenje deluje in kako lahko izboljšamo njegov potek… Vsakdo je lahko tak Mali princ, ki odkriva v svojem življenju tisto boljšo Pot… Kako lepo je imeti prijatelja Kristusa pa ve, kogar je ta udomačil … Kaj pa jaz, si ga upam povabiti v odnos in ga udomačiti v slehernem, ki ga srečam – ali pa me je še vedno strah odgovornosti in zato zametujem največje možno prijateljstvo?
"Dober dan," je rekla lisica.
"Dober dan," je odgovoril Mali princ, ki je vstal, a ni nič videl.
"Tu sem" je rekel glas,"pod jablano."
"Kdo si?" je rekel Mali princ. "Zelo ljubek si."
"Lisica sem," je rekla lisica.
"Igraj se z menoj," je zaprosil Mali princ. "Tako žalosten sem."
"Ne morem se igrati s teboj," je dejala lisica. "Nisem udomačena."
"Ah, oprosti!" je dejal Mali princ.
Nato je pomislil in rekel: "Kaj je to 'udomačena'?"
"Nisi iz teh krajev," je rekla lisica. "Kaj počnes tod?"
"Ljudi iščem," je rekel Mali princ. "Kaj je to 'udomačena'?"
"Ljudje," je rekla lisica, "imajo puške in lovijo. To je zelo nadležno! Goje tudi kokoši. To jim je edina skrb. Stikaš za kokošmi?"
"Ne," je rekel mali princ. "Prijatelje iščem. Kaj je to 'udomačena' ?"
"To je nekaj, kar že dolgo ni več v rabi," je rekla lisica. "Pomeni pa - ustvarjati vezi."
"Ustvarjati vezi?"
"Kajpak," je rekla lisica. "Za zdaj si zame samo majhen deček, čisto tak kot sto tisoč drugih majhnih dečkov. In jaz te ne potrebujem. In ti mene še manj. Zate sem samo lisica med sto tisoč drugih lisic. Če pa me udomačiš, bova drug drugega potrebovala. Ti boš zame edini na svetu. Jaz bom zate edina na svetu."
"Aha, že razumem," je rekel Mali princ. "Nekje je cvetica... zdi se mi, da me je udomačila..."
"Lahko da," je rekla lisica. "Tu na Zemlji se zgodi marsikaj..."
"Oh! Saj ne na Zemlji," je rekel Mali princ.
…
"Prosim... udomači me," je rekla.
"Prav rad," je odgovoril Mali princ, "le časa imam malo. Prijatelje moram najti in spoznati še marsikaj."
"Le tisto spoznaš, kar udomačiš," je rekla lisica. "Ljudje si ne vzamejo časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgotovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev. Če bi rad imel prijatelja, me udomači!"
"In kako se to stori?" je rekel Mali princ.
"Zelo potrpežljiv je treba biti," je odgovorila lisica. "Skraja boš sedel v travi bolj stran od mene - takole. Zdaj pa zdaj te bom od strani pogledala, ti pa se ne smeš oglasiti. Besede so izvir nesporazumov. Toda vsak dan boš lahko prisedel bliže..."
…
In se je vrnil k lisici.
"Zbogom, je dejal...
"Zbogom," je rekla lisica. "Čuj mojo skrivnost. Zelo preprosta je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno."
"Bistvo je očem nevidno," je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil.
"Zaradi časa, ki si ji ga žrtvoval, je tvoja vrtnica tako dragocena."
"Zaradi časa, ki sem ji ga žrtvoval..." je ponovil Mali princ, da bi si zapomnil.
"Ljudje so to resnico pozabili," je rekla lisica, "toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil. Odgovoren si za svojo vrtnico..."
"Odgovoren si za svojo vrtnico..." je ponovil mali princ, da bi si zapomnil.
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbriši